Kako pravilno prezračevati stanovanje skozi vse leto: manj vlage, prijetnejši zrak in manj izgub energije

Odpiranje oken je nekaj tako običajnega, da o njem skoraj ne razmišljamo. Ko je v prostoru zatohlo, odpremo okno. Ko kuhamo, prezračimo kuhinjo. Po prhanju spustimo nekaj svežega zraka v kopalnico.

Toda način prezračevanja lahko precej vpliva na kakovost zraka, količino vlage v stanovanju in tudi na porabo energije.

Posebej pozimi se pogosto pojavi dilema: koliko prezračevati, da dobimo dovolj svežega zraka, ne da bi po nepotrebnem ohladili celo stanovanje?

Poleti je težava lahko ravno nasprotna. Če imamo okna ves dan odprta med največjo vročino, lahko namesto prijetnega zraka v stanovanje spustimo še več toplote.

Dobro prezračevanje zato ni samo vprašanje odprtega okna. Pomembni so čas, način in razmere v prostoru.

Zakaj je redno prezračevanje sploh potrebno?

Med vsakodnevnim življenjem se kakovost zraka v zaprtem prostoru postopoma spreminja.

Ljudje z dihanjem povečujemo količino ogljikovega dioksida in vlage. Dodatna vlaga nastaja pri:

• kuhanju,
• prhanju in kopanju,
• sušenju perila,
• čiščenju,
• uporabi nekaterih gospodinjskih naprav.

V notranjem zraku so lahko prisotni tudi različni delci in snovi, ki jih sproščajo pohištvo, materiali, čistila, kuhanje in druge vsakodnevne dejavnosti.

Redna izmenjava notranjega in zunanjega zraka pomaga zmanjševati njihovo koncentracijo.

1. Pozimi je praviloma bolje prezračiti kratko in intenzivno

Ko je zunaj mrzlo, veliko ljudi pusti okno dolgo časa priprto.

Na prvi pogled se zdi to smiselno: svež zrak prihaja počasi in prostor se ne ohladi nenadoma.

V praksi pa lahko dolgotrajno priprto okno ohlaja območje okoli okna, stene in druge površine, medtem ko je izmenjava zraka manj učinkovita kot pri intenzivnem prezračevanju.

Pogosto je zato primernejši drugačen pristop:

okno odpremo na stežaj za nekaj minut in nato ponovno zapremo.

NIJZ svetuje, da bivalne prostore večkrat dnevno prezračimo približno pet do deset minut, posebej med kuhanjem in po njem ter po prhanju.

Tako lahko relativno hitro zamenjamo zrak, ne da bi morali imeti okno priprto velik del dneva.

2. Če je mogoče, ustvarite prepih

Še učinkovitejša izmenjava zraka je mogoča, kadar za kratek čas odpremo okna na različnih straneh stanovanja ali hiše.

Zrak lahko takrat steče skozi več prostorov in se hitreje zamenja.

Ni treba, da so okna tako odprta dolgo.

Nekaj minut intenzivnega prezračevanja je lahko prijetnejše kot eno uro priprto okno.

Seveda moramo pri tem upoštevati:

• močan veter,
• dež,
• varnost otrok in domačih živali,
• možnost, da se vrata zaradi prepiha nenadoma zaprejo.

Tudi pri najbolj običajni navadi je smiselno uporabiti nekaj zdrave presoje.

3. Kuhinja potrebuje posebno pozornost

Pri kuhanju lahko v prostor sprostimo precej vlage, vonjav in drobnih delcev.

Če imamo kuhinjsko napo, jo je smiselno uporabljati skladno z navodili proizvajalca.

Po intenzivnem kuhanju je dobro prostor tudi prezračiti.

To velja predvsem pri:

• daljšem kuhanju večjih količin vode,
• pripravi jedi, pri katerih nastane veliko pare,
• cvrtju,
• kuhanju v manjših zaprtih kuhinjah.

Če kuhinjo zapremo takoj po kuhanju in vlaga ostane v njej, se lahko na hladnejših površinah začne pojavljati kondenz.

4. Po prhanju ne zaprite vse vlage v kopalnico

Topla prha lahko v nekaj minutah močno poveča količino vlage v majhni kopalnici.

Zarošeno ogledalo je najbolj očiten znak, toda vodna para se lahko odlaga tudi na ploščicah, oknih, fugah in drugih hladnejših površinah.

Če ima kopalnica okno, jo po uporabi prezračimo.

Če okna nima, je še pomembnejše ustrezno delovanje mehanskega odvajanja zraka.

Vrata kopalnice ni vedno najbolje takoj na široko odpreti proti preostalemu stanovanju, če s tem samo prenesemo veliko količino vlage v druge prostore.

Cilj je vlago spraviti iz stavbe, ne samo iz kopalnice v hodnik.

5. Spremljajte vlažnost, ne samo občutka

Zrak se nam lahko zdi suh ali vlažen, vendar občutek ni vedno najbolj natančen pokazatelj.

Preprost merilnik temperature in relativne vlažnosti je zato lahko koristen pripomoček.

NIJZ priporoča relativno vlažnost notranjega zraka približno med 40 in 60 odstotki.

Če je vlažnost dalj časa visoka, je smiselno poiskati razlog.

Morda premalo prezračujemo. Morda v stanovanju pogosto sušimo perilo. Lahko pa obstaja tudi gradbena težava, puščanje ali drug vir vlage, ki ga samo z odpiranjem oken ne bomo odpravili.

6. Kondenz na oknih je opozorilo, ne rešitev

V hladnejšem delu leta se v nekaterih stanovanjih zjutraj na notranji strani oken pojavijo kapljice vode.

Kondenz nastane, ko vlažen zrak pride v stik z dovolj hladno površino.

Če se to zgodi občasno v majhni količini, še ne pomeni nujno resne težave.

Če pa so okna vsak dan močno mokra, se voda nabira ob okvirjih ali se na stenah začnejo pojavljati temne lise, je treba ukrepati.

Najprej lahko preverimo:

• relativno vlažnost,
• pogostost prezračevanja,
• nastajanje pare pri kuhanju,
• sušenje perila v prostoru,
• prezračevanje kopalnice,
• razporeditev pohištva ob hladnih zunanjih stenah.

Če težava kljub spremembam ostane, je smiselno preveriti tudi morebitne gradbene vzroke.

7. Plesen ni samo estetska težava

Majhna temna lisa v kotu sobe se lahko zdi predvsem neprijetna na pogled.

Toda pri plesni je pomembneje od samega čiščenja ugotoviti, zakaj se pojavlja vlaga.

Če samo očistimo površino, pogoji pa ostanejo enaki, se lahko težava ponovno pojavi.

NIJZ pri preprečevanju razvoja plesni posebej poudarja nadzor relativne vlažnosti ter odstranjevanje vira oziroma pogojev povečane vlage.

Zato moramo poleg rednega prezračevanja preveriti tudi morebitno:

• zamakanje,
• puščanje cevi,
• slabo izolirane površine,
• stalno kondenzacijo,
• nezadostno prezračevanje kopalnice ali kuhinje.

Prezračevanje je pomemben del rešitve, ni pa čudežno zdravilo za vsako težavo z vlago.

8. Sušenje perila lahko hitro poveča vlago

V mnogih stanovanjih nimamo balkona, sušilnice ali sušilnega stroja, zato perilo sušimo v dnevni sobi, spalnici ali kopalnici.

Voda, ki izgine iz mokrih oblačil, seveda ne izgine iz stanovanja. Preide v zrak.

Zato je pri sušenju večje količine perila pomembno dodatno prezračevanje.

Če imamo možnost, izberemo prostor, ki ga je mogoče dobro prezračiti.

Posebej pozimi ni idealno, da stojalo z mokrim perilom postavimo v majhno spalnico, zapremo vrata in pustimo vse tako čez noč.

9. Tudi spalnico prezračite zjutraj

V spalnici več ur zapored preživimo brez večjega pretoka zraka.

Zato je jutranje prezračevanje ena najpreprostejših navad, ki jih lahko vključimo v dnevno rutino.

Ko vstanemo, za nekaj minut odpremo okno.

Medtem lahko pospravimo kopalnico, pripravimo zajtrk ali opravimo druge jutranje obveznosti.

Če postane prezračevanje del rutine, o njem kmalu sploh ne razmišljamo več.

10. Poleti izkoristite hladnejše dele dneva

Poletno prezračevanje zahteva drugačen pristop.

Če je zunaj opoldne bistveno bolj vroče kot v stanovanju, lahko dolgo odprta okna prostor dodatno segrejejo.

Zato je v vročinskih obdobjih smiselno več zraka spustiti v stanovanje:

• zgodaj zjutraj,
• pozno zvečer,
• ponoči, kadar je to varno in primerno.

Ko se zunaj močno segreje, lahko okna zapremo in uporabimo senčila, da zmanjšamo dodatno segrevanje prostora.

Če uporabljamo klimatsko napravo, nima veliko smisla istočasno več ur hladiti prostora in imeti na široko odprta okna.

11. Spomladi in jeseni imamo več svobode

V prehodnih obdobjih so zunanje temperature pogosto prijetne, zato je prezračevanje lažje.

Okna lahko odpremo nekoliko dlje, če zunanje razmere to dopuščajo.

Toda tudi takrat ni nujno, da morajo biti ves dan odprta.

Pri odločitvi upoštevamo tudi:

• temperaturo zunaj,
• dež,
• veter,
• cvetni prah,
• hrup,
• kakovost zunanjega zraka.

Ljudje z močnimi alergijami na cvetni prah bodo na primer čas prezračevanja izbirali drugače kot nekdo, ki takšnih težav nima.

12. Novo okno lahko spremeni razmere v stanovanju

Stara okna pogosto niso popolnoma tesnila, zato je skozi različne špranje ves čas prihajalo nekaj zunanjega zraka.

Sodobna kakovostna okna so lahko bistveno bolj zrakotesna.

To je dobro za zmanjševanje neželenih toplotnih izgub, vendar pomeni tudi, da moramo izmenjavi zraka nameniti več pozornosti.

Če smo zamenjali okna in se je po obnovi začel pogosteje pojavljati kondenz, ni nujno, da so nova okna slaba.

Spremenil se je način, kako zrak vstopa v prostor.

Takrat moramo prilagoditi prezračevalne navade ali razmisliti o ustreznem sistemu prezračevanja.

13. Kaj pa mehansko prezračevanje z rekuperacijo?

Pri mehanskem prezračevanju naprava nadzorovano dovaja svež zrak in odvaja izrabljenega.

Pri sistemih z vračanjem toplote oziroma rekuperacijo se del toplote iz odvodnega zraka prenese na svež dovodni zrak.

Tak sistem je lahko posebej zanimiv v dobro izoliranih in zrakotesnih stavbah.

Poznamo centralne in lokalne oziroma decentralizirane rešitve.

Katera možnost je primerna, je odvisno od:

• vrste stavbe,
• razporeditve prostorov,
• možnosti izvedbe kanalov,
• obstoječe izolacije,
• potreb stanovalcev,
• finančnih možnosti.

Nakup prezračevalnega sistema zato ni odločitev, ki bi jo bilo smiselno sprejeti samo na podlagi ene številke ali oglasa.

Pri večji investiciji je koristno pridobiti strokovno oceno konkretnega objekta.

14. Prezračevalne naprave potrebujejo vzdrževanje

Mehansko prezračevanje ne pomeni, da lahko po namestitvi na sistem pozabimo.

Filtre in druge elemente je treba pregledovati ter menjati oziroma čistiti v skladu z navodili proizvajalca.

Enako velja za klimatske naprave in različne ventilatorje.

Dobro zasnovan sistem lahko učinkovito izmenjuje zrak samo, če je pravilno nastavljen in vzdrževan.

15. Več prezračevanja ni vedno boljše

Pri koristnih navadah hitro nastane skušnjava, da pretiravamo.

Če je pet minut prezračevanja dobro, ali ni ena ura še boljša?

Ne nujno.

Pozimi lahko z dolgotrajnim odprtim oknom po nepotrebnem izgubljamo toploto in ohlajamo površine.

Poleti lahko v najbolj vročem delu dneva ogrejemo stanovanje.

Pomembnejše od tega, da je okno čim dlje odprto, je, da prezračujemo takrat in tako, da učinkovito zamenjamo zrak.

Preprosta dnevna rutina

Za povprečno gospodinjstvo je lahko dober začetek zelo preprosta rutina.

Zjutraj:
prezračimo spalnico in druge uporabljene prostore.

Po kuhanju:
uporabimo napo in po potrebi intenzivno prezračimo kuhinjo.

Po prhanju:
odvedemo odvečno vlago iz kopalnice.

Pri sušenju perila:
poskrbimo za dodatno izmenjavo zraka.

Zvečer:
po potrebi še enkrat na kratko prezračimo dnevne prostore in spalnico.

Ni treba živeti s štoparico v roki. Pomembneje je razumeti, kaj se dogaja z zrakom in vlago v našem stanovanju.

Najpogostejše napake pri prezračevanju

Če povzamemo, se je dobro izogibati predvsem naslednjim navadam:

• pozimi večurno priprto okno,
• zapiranje velike količine pare v kopalnico,
• kuhanje brez uporabe nape ali prezračevanja,
• sušenje velike količine perila v zaprtem prostoru,
• ignoriranje stalnega kondenza na oknih,
• prekrivanje plesni brez iskanja vzroka,
• hlajenje prostora s klimatsko napravo ob odprtih oknih,
• zanemarjanje filtrov in vzdrževanja prezračevalnih naprav.

Svež zrak brez nepotrebnega ohlajanja doma

Pravilno prezračevanje ni zapleteno.

Največ lahko naredimo že z nekaj preprostimi navadami: večkrat dnevno intenzivno prezračimo, po kuhanju in prhanju odstranimo odvečno vlago ter spremljamo, ali se na hladnih površinah pojavlja kondenz.

Pozimi želimo zrak zamenjati dovolj hitro, da ne ohlajamo stanovanja po nepotrebnem. Poleti pa izkoristimo hladnejša jutra in večere.

Če se kljub rednemu prezračevanju pojavljajo plesen, zelo visoka vlažnost ali stalno mokre površine, je bolje poiskati vzrok, kot pa težavo reševati samo z vedno daljšim odpiranjem oken.

Majhna sprememba vsakodnevne rutine lahko naredi dom prijetnejši, hkrati pa nam pomaga bolje nadzorovati vlago in energijo.

Viri in dodatno branje

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Pomen prezračevanja za naše zdravje
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Notranji zrak: priporočila za prebivalce
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Preprečevanje razvoja plesni v prostoru
• Eko sklad / ENSVET – Izbira sistemov prezračevanja
• Eko sklad / ENSVET – Sodobni sistemi za mehansko prezračevanje stavb