Kako pravilno prezračevati stanovanje pozimi in poleti: praktični vodič za svež zrak brez nepotrebnih toplotnih izgub
Prezračevanje stanovanja se zdi preprosto: odpremo okno in počakamo.
Toda način, kako prezračujemo, lahko precej vpliva na vlago, temperaturo, občutek svežine v prostoru in celo na nastajanje kondenza na oknih.
Pozimi lahko predolgo odprto okno po nepotrebnem ohladi stene in pohištvo. Poleti pa lahko z odpiranjem oken ob napačnem delu dneva v stanovanje spustimo še več toplote.
Zato ni pomembno samo, ali prezračujemo, ampak tudi kdaj, kako dolgo in na kakšen način.
1. Zakaj moramo stanovanje sploh prezračevati?
V stanovanju se zrak nenehno spreminja.
Ljudje dihamo, kuhamo, se prhamo, sušimo perilo, uporabljamo čistila in različne gospodinjske izdelke. Pri tem nastajajo:
- vodna para,
- ogljikov dioksid,
- vonjave,
- drobni delci,
- različne snovi, ki jih oddajajo pohištvo, barve in materiali.
Če stanovanja skoraj nikoli ne prezračujemo, se lahko zrak hitro zdi težak in zatohli.
V dobro zatesnjenih novejših stanovanjih je to lahko še bolj izrazito, saj skozi okna in druge odprtine naravno prehaja manj zraka kot pri starejših objektih.
Redno prezračevanje zato ni samo vprašanje temperature, ampak tudi kakovosti zraka.
2. Največja napaka: okno več ur na nagib
Pozimi je zelo pogost prizor: okno je od jutra do popoldneva odprto na nagib.
Zdi se, da tako v prostor počasi prihaja svež zrak, ne da bi se stanovanje preveč ohladilo.
V resnici ima tak način nekaj slabosti.
Zrak se menja relativno počasi, medtem pa se lahko močno ohladijo:
- okenski okvir,
- špalete,
- stena ob oknu,
- bližnje površine.
Ko okno zapremo, je zrak v prostoru ponovno topel in vlažen, površine okoli okna pa ostanejo hladne.
Prav tam se zato lahko pojavi kondenz.
V hladnem delu leta je praviloma učinkovitejše kratko in intenzivno prezračevanje.
3. Kaj pomeni kratko in intenzivno prezračevanje?
Namesto da je okno pol ure odprto na nagib, ga za nekaj minut odpremo na široko.
Še bolje je, če lahko hkrati odpremo dve okni na različnih straneh stanovanja in ustvarimo prepih.
Takrat se velik del zraka v prostoru relativno hitro zamenja.
Pomembna prednost je, da se v nekaj minutah stene, tla in pohištvo praviloma ne ohladijo tako močno kot pri dolgotrajnem prezračevanju.
Po zaprtju oken se zato prostor hitreje ponovno prijetno segreje.
Cilj prezračevanja pozimi je predvsem:
zamenjati zrak, ne ohladiti celotnega stanovanja.
4. Koliko minut naj bo okno odprto?
Ni ene številke, ki bi veljala za vsako stanovanje.
Na hitrost izmenjave zraka vplivajo:
- zunanja temperatura,
- veter,
- velikost oken,
- velikost prostora,
- položaj oken,
- možnost prepiha.
Pozimi je zaradi velike temperaturne razlike med notranjim in zunanjim zrakom izmenjava pogosto zelo hitra.
Pri močnem prepihu je lahko že nekaj minut dovolj.
Če imamo odprto samo eno okno, bo proces počasnejši.
Namesto natančnega merjenja minut je zato bolje opazovati prostor in po možnosti uporabljati merilnik vlage oziroma CO₂.
5. Kolikokrat na dan prezračevati?
Tudi tukaj ni univerzalnega pravila.
Stanovanje, v katerem živi ena oseba, ima drugačne potrebe kot majhno stanovanje s štiričlansko družino.
Kot praktično izhodišče je smiselno prezračiti:
- zjutraj po vstajanju,
- po kuhanju,
- po prhanju,
- po sušenju perila,
- pred spanjem,
- kadar je v prostoru več ljudi.
Če je stanovanje čez dan prazno, je potrebe manj.
Če v dnevni sobi ves večer sedi šest ljudi, bo zrak precej hitreje potreboval menjavo.
6. Spalnico prezračite takoj zjutraj
Spalnica je eden prostorov, kjer je jutranje prezračevanje posebej pomembno.
Med spanjem več ur dihamo v relativno majhnem prostoru.
Zato je zjutraj pogosto:
- višja koncentracija CO₂,
- višja relativna vlaga,
- občutek težkega zraka.
Če v sobi spita dve osebi z zaprtimi vrati in okni, je razlika lahko še bolj izrazita.
Po vstajanju zato odprite okno na široko.
Če je mogoče, odprite tudi drugo okno v stanovanju in za nekaj minut ustvarite prepih.
7. Kaj narediti po tuširanju?
Po vročem tuširanju je v kopalnici veliko vodne pare.
Če takoj odpremo vrata proti hodniku, se ta vlaga razširi po celotnem stanovanju.
Boljša možnost je, da jo najprej odstranimo tam, kjer je nastala.
Če ima kopalnica okno:
- po prhanju ga odpremo,
- vrata nekaj časa pustimo zaprta ali le delno odprta,
- počakamo, da se večina vlage odvede.
Če kopalnica nima okna, je pomemben dober ventilator oziroma prezračevalni sistem.
Koristno je tudi odstraniti vodo s sten in stekla tuš kabine.
Manj vode ostane na površinah, manj je bo kasneje izhlapelo v prostor.
8. Kuhanje: odprite okno ali vključite napo?
Pri kuhanju lahko nastane veliko vodne pare.
Največ je opazimo pri:
- kuhanju testenin,
- juhah,
- krompirju,
- dolgotrajnem vrenju vode.
Če ima kuhinjska napa dejanski odvod zraka iz objekta, jo je smiselno uporabljati že med kuhanjem.
Če napa zrak samo filtrira in vrača nazaj v prostor, vodne pare ne odstrani na enak način.
V takem primeru je po kuhanju pogosto koristno tudi kratko prezračevanje.
Pomaga tudi kuhanje s pokrovkami.
9. Sušenje perila zahteva dodatno prezračevanje
Mokro perilo v prostoru pomeni, da mora vsa voda iz tkanine nekam izginiti.
Če perilo sušimo v stanovanju, konča ta voda v zraku.
Zato lahko relativna vlaga precej naraste.
Če nimate sušilnega stroja in perilo sušite doma:
- izberite prostor, ki ga je mogoče dobro prezračiti,
- ne postavljajte sušilnika tik ob hladno zunanjo steno,
- spremljajte vlago,
- med sušenjem večkrat kratko prezračite.
Pri zelo vlažnem stanovanju je lahko smiseln tudi razvlaževalnik.
10. Kako prezračevati pozimi?
Pozimi želimo doseči dve stvari:
- odstraniti vlažen in izrabljen zrak,
- izgubiti čim manj akumulirane toplote iz stanovanja.
Zato je običajno najbolj praktičen naslednji način:
Zjutraj
Na široko odpremo okna za nekaj minut.
Če je mogoče, ustvarimo prepih.
Čez dan
Ponovno prezračimo po dejavnostih, ki ustvarjajo veliko vlage.
Zvečer
Kratko prezračimo dnevni prostor in spalnice pred spanjem.
Dolgotrajno odprto okno na nagib praviloma ni potrebno.
11. Ali moramo med prezračevanjem ugasniti radiator?
Če okna na široko odpremo samo za nekaj minut, je smiselno termostatski ventil radiatorja začasno zmanjšati oziroma zapreti.
Zakaj?
Ko termostatska glava zazna hladen zrak ob odprtem oknu, lahko radiator začne močneje greti ravno takrat, ko toploto spuščamo ven.
Pri kratkem prezračevanju zato ni smisla, da radiator deluje s polno močjo.
Po zaprtju oken ventil ponovno nastavite na običajno vrednost.
12. Kako prezračevati poleti?
Poleti je logika skoraj nasprotna kot pozimi.
Če je zunaj 34 °C, v stanovanju pa 25 °C, široko odpiranje oken ob treh popoldne ne bo ohladilo prostora.
V stanovanje bomo spustili vroč zrak.
Zato je najbolje izkoristiti hladnejše dele dneva:
- zgodnje jutro,
- pozni večer,
- noč, če je varno in praktično.
Takrat lahko okna odpremo tudi za daljši čas.
Čez najbolj vroč del dneva pa jih je pogosto bolje zapreti.
13. Najpomembnejše poletno pravilo: preprečite vstop toplote
Hlajenje stanovanja se začne, še preden vključimo klimatsko napravo.
Velik del toplote lahko v prostor pride skozi sončna okna.
Zato pomagajo:
- zunanje žaluzije,
- rolete,
- polkna,
- tende,
- druga zunanja senčila.
Zunanje senčilo je običajno učinkovitejše od notranje zavese, ker del sončne energije ustavi še preden pride skozi steklo v prostor.
Pri južnih in zahodnih oknih je razlika lahko zelo opazna.
14. Jutranji poletni režim
Če je bila noč hladnejša, lahko zjutraj stanovanje temeljito prezračimo.
Na primer:
zunaj: 18 °C
v stanovanju: 24 °C
To je idealen trenutek.
Odpremo več oken in ustvarimo prepih.
Ko zunanja temperatura začne hitro naraščati, okna zapremo.
Če imamo zunanja senčila, jih na sončni strani spustimo še preden prostor močno obsije sonce.
Tako ohranimo jutranji hlad precej dlje.
15. Večerni poletni režim
Ko zunanja temperatura zvečer pade pod notranjo, lahko ponovno začnemo prezračevati.
Če je v stanovanju 27 °C, zunaj pa 21 °C, je odprto okno naš prijatelj.
Če je zunaj še vedno 30 °C, ni.
Zato se namesto ure na telefonu raje orientiramo po dejanski temperaturi.
V zelo vročih obdobjih se lahko zgodi, da je zunaj hladneje šele pozno ponoči.
16. Kaj pa klimatska naprava in odprto okno?
Če klimatska naprava aktivno hladi prostor, naj bodo okna praviloma zaprta.
V nasprotnem primeru naprava nenehno hladi nov topel zrak, ki prihaja od zunaj.
To pomeni:
- večjo porabo,
- daljše delovanje,
- slabši učinek hlajenja.
Prostor najprej prezračimo, nato zapremo okna in vključimo klimatsko napravo.
Izjema je seveda kratek čas, ko želimo hitro zamenjati zrak.
17. Klima ne nadomesti vedno prezračevanja
To je pomembna razlika.
Običajna split klimatska naprava večinoma kroži in hladi zrak, ki je že v prostoru.
To ne pomeni nujno, da dovaja svež zunanji zrak.
Zato je lahko soba prijetno hladna, zrak pa po več urah z več ljudmi vseeno postane težak.
Klimatska naprava in prezračevanje imata torej različni nalogi.
Klima predvsem uravnava temperaturo in pri hlajenju tudi odvaja del vlage.
Prezračevanje pa zamenja notranji zrak z zunanjim.
18. Kako uporabiti higrometer?
Higrometer je zelo preprosto orodje za spremljanje relativne vlage.
Recimo, da pozimi v dnevni sobi izmerimo:
22 °C
68 % relativne vlage.
Po petih minutah intenzivnega prezračevanja:
20,5 °C
48 %.
To pomeni, da je prezračevanje učinkovito odstranilo precej vlage.
Po zaprtju oken se bo zaradi toplih sten in pohištva temperatura običajno relativno hitro ponovno dvignila.
Če pa vlaga že čez eno uro ponovno doseže 70 %, je smiselno poiskati vir.
Morda se suši perilo, veliko kuhamo ali pa v prostoru preživi veliko ljudi.
19. Kaj nam pove merilnik CO₂?
Še boljši vpogled v kakovost zraka lahko da merilnik ogljikovega dioksida.
Ljudje pri dihanju oddajamo CO₂.
V zaprtem prostoru se zato njegova koncentracija povečuje.
To je posebej uporabno pri:
- spalnicah,
- domačih pisarnah,
- otroških sobah,
- prostorih, kjer je več ljudi.
Visoka vrednost nam lahko pokaže, da je čas za prezračevanje, tudi če zrak subjektivno še ne deluje slab.
Pri nakupu merilnika je vredno preveriti, kakšen senzor uporablja, saj zelo poceni naprave ne merijo vedno dejanskega CO₂ enako zanesljivo.
20. Prezračevanje novega stanovanja
Novejša stanovanja imajo pogosto zelo dobro zatesnjena okna in vrata.
To je dobro za energijsko učinkovitost, vendar pomeni tudi manj nenadzorovane izmenjave zraka.
Pri starejših oknih je skozi majhne reže ves čas prihajalo nekaj zunanjega zraka.
Pri sodobnem dobro zatesnjenem stanovanju se to dogaja bistveno manj.
Zato moramo izmenjavo zraka zagotoviti sami ali z mehanskim prezračevalnim sistemom.
Prav zaradi tega lahko novo, energetsko učinkovito stanovanje ob slabem prezračevanju paradoksalno dobi težave z vlago.
21. Kaj je rekuperacija?
Rekuperacija oziroma prezračevanje z vračanjem toplote omogoča nadzorovano izmenjavo zraka.
Sistem odvaja izrabljen zrak in dovaja svež zunanji zrak.
Pri tem lahko del toplote iz odpadnega zraka prenese na svež vhodni zrak.
Prednost je, da za redno izmenjavo zraka ni treba ves čas odpirati oken.
Takšni sistemi so posebej zanimivi pri zelo dobro izoliranih in zatesnjenih objektih.
Obstajajo:
- centralni sistemi za celotno hišo ali stanovanje,
- lokalne oziroma decentralizirane enote za posamezne prostore.
Vgradnja rekuperacije pa je že večji projekt in ni nujna rešitev za vsako stanovanje.
22. Prezračevanje v času dežja
Pogosta dilema je:
»Zunaj dežuje in je zelo vlažno. Ali sploh smem odpreti okno?«
Relativna vlaga zunaj sama po sebi ne pove vsega.
Hladen zunanji zrak lahko ima relativno visoko vlago, vendar vsebuje bistveno manj dejanske količine vodne pare kot topel notranji zrak.
Zato je lahko zimsko prezračevanje učinkovito tudi v deževnem vremenu.
Ko hladen zunanji zrak v stanovanju segrejemo, njegova relativna vlaga močno pade.
Poleti pa je situacija lahko drugačna, predvsem v zelo toplem in vlažnem vremenu.
23. Kletni prostori so posebna zgodba
Pri kleti lahko poletno prezračevanje povzroči nasproten učinek.
Predstavljajmo si hladno klet.
Zunaj je vroče in vlažno.
Ko topel vlažen zrak spustimo v hladno klet, se ob hladnih stenah ohladi.
Relativna vlaga naraste in lahko nastane kondenz.
Zato pri kleteh ni vedno pametno avtomatično odpreti vseh oken sredi vročega poletnega dne.
Boljše je prezračevati takrat, ko je zunanji zrak hladnejši in vsebuje manj vlage.
24. Prezračevanje otroške sobe
Otroška soba je pogosto:
- spalnica,
- igralnica,
- prostor za učenje.
To pomeni, da lahko otrok v njej preživi veliko ur.
Zato je smiselno sobo prezračiti:
- po vstajanju,
- po daljšem učenju ali igri,
- pred spanjem.
Če je soba majhna in so vrata pogosto zaprta, se kakovost zraka lahko spremeni hitreje, kot pričakujemo.
25. Kaj narediti, če je zunaj hrupno?
Prometna cesta je pogost razlog, zakaj ljudje okna redko odpirajo.
Če je mogoče, prezračujemo ob času z manj prometa.
Namesto dolgega odpiranja okna lahko uporabimo zelo kratko, intenzivno prezračevanje.
Pri stalni težavi s hrupom pa je lahko dolgoročno smiselna rešitev nadzorovano mehansko prezračevanje.
Podobno velja za stanovanja v zelo onesnaženih urbanih območjih.
26. Kaj narediti v času visoke koncentracije cvetnega prahu?
Ljudem, občutljivim na cvetni prah, lahko odprta okna povzročajo težave.
Takrat je smiselno spremljati lokalne razmere in prezračevanje prilagoditi času, ko je obremenitev nižja.
Pomagajo lahko tudi ustrezni filtri oziroma prezračevalni sistemi s filtracijo zraka.
To je eden od primerov, kjer univerzalno pravilo »odpri okna trikrat na dan« ni vedno najboljša rešitev.
27. Praktični primer: zimsko jutro
Družina živi v stanovanju s površino 70 m².
Zunaj je 2 °C.
Zjutraj so okna spalnic rahlo orošena, higrometer kaže 67 % vlage.
Namesto da pustijo okna eno uro na nagib, naredijo naslednje:
- zmanjšajo radiatorje,
- odprejo okna v spalnicah in dnevni sobi,
- odprejo notranja vrata,
- ustvarijo nekajminutni prepih,
- zaprejo okna,
- radiatorje vrnejo na običajno nastavitev.
Vlaga pade na 48 %.
Temperatura se je nekoliko znižala, stene in pohištvo pa so ostali relativno topli, zato se prostor hitro ponovno segreje.
To je dober primer učinkovitega zimskega prezračevanja.
28. Praktični primer: vroč poletni dan
Avgust.
Ob šestih zjutraj:
zunaj 19 °C
v stanovanju 26 °C.
Odprejo se vsa primerna okna in ustvari prepih.
Ob osmih je zunaj že 23 °C, stanovanje pa se je ohladilo na približno 23–24 °C.
Okna se zaprejo.
Na sončni strani se spustijo zunanje žaluzije.
Popoldne je zunaj 34 °C, okna pa ostanejo zaprta.
Klimatska naprava mora zato odstraniti precej manj toplote, kot če bi bilo stanovanje ves dan izpostavljeno soncu in vročemu zunanjemu zraku.
29. Najpogostejše napake pri prezračevanju
Okno je pozimi ves dan na nagib
Zrak se menja počasi, okoliške površine pa se močno hladijo.
Po tuširanju odpremo samo vrata kopalnice
Vlago s tem pogosto samo razporedimo po stanovanju.
Poleti odpiramo okna ob najbolj vročem delu dneva
Če je zunaj bistveno topleje kot znotraj, s tem stanovanje segrevamo.
Klima deluje ob odprtem oknu
Naprava neprestano hladi nov topel zrak.
Spalnice zjutraj ne prezračimo
Po več urah spanja sta lahko tako vlaga kot koncentracija CO₂ precej višji.
Zanašamo se samo na občutek
Na kakovost zraka se človek pogosto postopoma navadi. Higrometer ali merilnik CO₂ lahko pokažeta težavo prej.
30. Preprost režim za večino stanovanj
Če želimo zelo preprost sistem, lahko začnemo tako.
Pozimi
Zjutraj:
nekaj minut intenzivnega prezračevanja.
Po kuhanju ali prhanju:
odstranimo dodatno vlago.
Zvečer:
kratko prezračimo dnevni prostor in spalnice.
Poleti
Zgodaj zjutraj:
temeljito prezračimo, dokler je zunaj hladneje.
Čez dan:
okna zapremo in uporabljamo senčila.
Zvečer oziroma ponoči:
ponovno odpremo okna, ko zunanja temperatura pade.
To ni popoln recept za vsako stanovanje, je pa precej boljši začetek kot naključno odpiranje oken.
Kontrolni seznam za pravilno prezračevanje
Pozimi
- Ali prezračujemo kratko in intenzivno?
- Ali lahko ustvarimo prepih?
- Ali se izogibamo večurnemu oknu na nagib?
- Ali po tuširanju odstranimo vlago iz kopalnice?
- Ali prezračimo spalnico zjutraj?
- Ali spremljamo kondenz na oknih?
Poleti
- Ali prezračujemo predvsem zjutraj in zvečer?
- Ali zapremo okna, ko je zunaj bolj vroče kot znotraj?
- Ali uporabljamo zunanja senčila?
- Ali klima deluje pri zaprtih oknih?
- Ali izkoristimo hladnejše noči?
Če imamo težave z vlago
- Ali uporabljamo higrometer?
- Kdaj vlaga najbolj naraste?
- Ali doma sušimo perilo?
- Ali pravilno prezračujemo kopalnico?
- Ali imamo hladne zunanje stene?
- Ali se kondenz pojavlja samo na enem mestu?
Zaključek: prezračujemo z razlogom, ne po urniku
Dobra kakovost zraka ne zahteva nujno, da imamo okna odprta več ur na dan.
Pogosto je ravno nasprotno.
Pozimi lahko nekaj minut intenzivne izmenjave zraka naredi več kot večurno okno na nagib.
Poleti pa je pomembno predvsem izbrati pravi del dneva in preprečiti, da bi v stanovanje po nepotrebnem spuščali vročino.
Najboljši režim je vedno nekoliko odvisen od stanovanja, vremena in števila ljudi.
Zato opazujte temperaturo, relativno vlago in svoje vsakodnevne navade.
Ko razumemo, kaj se v prostoru dogaja, postane prezračevanje zelo preprosto: svež zrak spustimo noter takrat, ko nam koristi, toploto in odvečno vlago pa zadržimo zunaj oziroma odstranimo takrat, ko je to potrebno.