Koliko stane 10-minutno prhanje? Izračun porabe vode in energije v Sloveniji leta 2026

Deset minut pod prho se ne zdi veliko.

Toda strošek prhanja ni samo voda, ki odteče skozi odtok. Večji del računa lahko predstavlja energija, potrebna za njeno segrevanje.

Koliko torej dejansko stane eno 10-minutno prhanje?

Je razlika med varčno in običajno prho nekaj centov ali nekaj sto evrov na leto?

In koliko se rezultat spremeni, če vodo ogrevamo z električnim bojlerjem ali zemeljskim plinom?

Za izračun smo uporabili najnovejše objavljene povprečne cene električne energije in zemeljskega plina za slovenska gospodinjstva ter aktualni cenik vode in odpadne vode za Ljubljano.

Nato smo pripravili tri scenarije pretoka:

• 6 litrov na minuto,
• 9 litrov na minuto,
• 12 litrov na minuto.

Rezultat je precej bolj zanimiv, kot bi lahko pričakovali.

Pri enakih desetih minutah lahko eno prhanje v našem modelu stane približno 0,23 € ali več kot 0,90 €, odvisno predvsem od pretoka in načina ogrevanja vode.

Najprej: koliko vode porabimo med prhanjem?

Čas prhanja sam po sebi še ne pove dovolj.

Pomemben je tudi pretok prhe.

Če skozi prho teče:

6 litrov na minuto

v desetih minutah porabimo:

6 × 10 = 60 litrov

Pri pretoku:

9 l/min

porabimo:

9 × 10 = 90 litrov

Pri:

12 l/min

pa že:

12 × 10 = 120 litrov vode.

To pomeni, da lahko dve osebi pod prho preživita popolnoma enakih deset minut, vendar ena porabi dvakrat več vode kot druga.

Kako preveriti pretok svoje prhe?

Ne potrebujemo posebnega merilnika.

Dovolj sta vedro ali večja posoda in štoparica.

Postopek:

1. odpremo prho tako, kot jo običajno uporabljamo,
2. vodo 15 sekund zbiramo v posodo,
3. izmerimo količino,
4. rezultat pomnožimo s štiri.

Če v 15 sekundah naberemo:

2 litra

je pretok:

2 × 4 = 8 l/min.

Če naberemo 3 litre:

12 l/min.

To je precej uporabnejši podatek kot ugibanje, ali imamo »varčno« prho.

Koliko trenutno stane elektrika v Sloveniji?

Statistični urad Republike Slovenije je za prvo četrtletje 2026 objavil povprečno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce:

0,208 €/kWh.

Cena vključuje vse davke in je bila za približno 1 % nižja kot v predhodnem četrtletju.

To vrednost bomo uporabili pri naših izračunih električnega ogrevanja vode.

Vir: SURS.

Koliko stane zemeljski plin?

V istem obdobju je bila povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v Sloveniji:

0,085 €/kWh.

Tudi ta cena je povprečje.

Dejanski račun posameznega gospodinjstva je lahko drugačen glede na dobavitelja, pogodbo, omrežnino in način obračuna.

Za primerjavo različnih načinov ogrevanja pa nam daje zelo dober skupni referenčni podatek.

Kaj pa cena vode?

Cena vode ni enaka po vsej Sloveniji.

Zato za izračun ne bomo uporabljali izmišljene »slovenske povprečne cene«, ampak konkreten primer:

Ljubljana.

Po ceniku JP VOKA SNAGA, ki velja od 1. februarja 2026, znašajo spremenljivi stroški na kubični meter med drugim:

• vodarina z DDV: 0,7258 €/m³,
• odvajanje komunalne odpadne vode z DDV: 0,1949 €/m³,
• čiščenje komunalne odpadne vode z DDV: 0,3690 €/m³.

Za uporabnika, priključenega na javni vodovod in kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi, okoljska dajatev znaša še:

0,0528 €/m³.

Skupaj za naš model:

0,7258 + 0,1949 + 0,3690 + 0,0528 =

1,3425 €/m³.

Pomembno: v izračun ne vključujemo fiksnih omrežnin, saj jih gospodinjstvo plačuje tudi, če se ta dan ne prha.

Zanima nas dodatni strošek dejansko porabljene vode.

Koliko to pomeni na liter?

En kubični meter vsebuje:

1000 litrov.

Torej:

1,3425 € ÷ 1000 = 0,0013425 € na liter

oziroma približno:

0,13 centa na liter.

Voda sama je torej razmeroma poceni.

Pri prhanju je precej pomembnejše vprašanje:

koliko energije potrebujemo, da jo segrejemo?

Koliko energije je potrebno za segrevanje vode?

Za model bomo predpostavili:

• temperatura hladne vode: 15 °C,
• temperatura vode pod prho: 38 °C.

Razlika:

23 °C.

Za segretje enega litra vode za 23 °C potrebujemo približno:

0,0267 kWh toplote.

To pomeni:

60 litrov

približno 1,60 kWh toplote

90 litrov

približno 2,41 kWh

120 litrov

približno 3,21 kWh

In tukaj se strošek začne povečevati.

Primer 1: električni bojler

Električni grelnik pretvarja električno energijo v toploto zelo učinkovito, vendar ima lahko sistem tudi toplotne izgube.

Za realističen model bomo uporabili:

90-odstotno učinkovitost celotnega segrevanja.

To ni trditev, da ima vsak bojler natanko 90-odstotni izkoristek.

Gre za model, s katerim pokažemo vpliv izgub.

Pretok 6 l/min

V desetih minutah:

60 litrov.

Za segrevanje potrebujemo približno:

1,60 ÷ 0,90 = 1,78 kWh električne energije

Strošek:

1,78 × 0,208 = 0,37 €

Voda:

60 × 0,0013425 = 0,08 €

Skupaj:

približno 0,45 € za 10-minutno prhanje.

Pretok 9 l/min

Poraba:

90 litrov

Električna energija:

približno 2,67 kWh

Strošek energije:

2,67 × 0,208 = 0,56 €

Voda:

0,12 €

Skupaj:

približno 0,68 €.

Pretok 12 l/min

Poraba:

120 litrov

Električna energija:

približno 3,57 kWh

Strošek energije:

0,74 €

Voda:

0,16 €

Skupaj:

približno 0,90 € za eno prhanje.

Primerjava električnega bojlerja

Razlika med 6 in 12 litri na minuto:

približno 45 centov pri vsakem prhanju.

Pri enem prhanju ni dramatično.

Pri vsakodnevni uporabi pa se slika spremeni.

Koliko to pomeni na leto?

Če se ena oseba prha vsak dan po deset minut:

6 l/min

0,45 × 365 =

približno 165 € na leto

9 l/min

0,68 × 365 =

približno 247 €

12 l/min

0,90 × 365 =

približno 330 €

Razlika med prho s pretokom 6 in 12 l/min:

okoli 165 € na osebo na leto.

Dve osebi v gospodinjstvu

Če se vsak dan prhata dve osebi:

Med prvim in tretjim scenarijem:

več kot 300 € razlike na leto.

In vsi trije scenariji še vedno pomenijo popolnoma enako:

10 minut pod prho.

Kaj pa ogrevanje z zemeljskim plinom?

Zdaj naredimo enak izračun za gospodinjstvo, ki sanitarno vodo ogreva s plinom.

Povprečna cena plina:

0,085 €/kWh.

Ponovno bomo zaradi lažjega primerjanja predpostavili 90-odstotni izkoristek sistema.

60 litrov

Potrebna energija iz plina:

približno 1,78 kWh

Strošek:

1,78 × 0,085 = 0,15 €

Voda:

0,08 €

Skupaj:

približno 0,23 €.

90 litrov

Plin:

0,23 €

Voda:

0,12 €

Skupaj:

približno 0,35 €.

120 litrov

Plin:

0,30 €

Voda:

0,16 €

Skupaj:

približno 0,46 €.

Elektrika proti plinu

To ne pomeni, da je plin v vsakem gospodinjstvu vedno dvakrat cenejši.

Primerjava ne vključuje:

• fiksnih stroškov priključka,
• servisa,
• investicije v sistem,
• različnih dejanskih izkoristkov,
• izgub v ceveh in hranilniku,
• drugih tarifnih elementov.

Pokazuje pa, kako močno lahko cena energenta vpliva na strošek samega segrevanja vode.

Največji strošek ni voda

Poglejmo 10-minutno prhanje pri pretoku 9 l/min in električnem ogrevanju.

Skupaj:

0,68 €.

Od tega približno:

• voda in odvajanje: 0,12 €,
• energija: 0,56 €.

V našem modelu je torej več kot štiri petine stroška povezanih z ogrevanjem.

To je pomembno.

Če želimo zmanjšati strošek prhanja, se ni treba osredotočiti samo na ceno vode.

Veliko več lahko dosežemo tako, da zmanjšamo količino tople vode, ki jo moramo segreti.

Kaj se zgodi, če se namesto 10 minut prhamo 5 minut?

Pri pretoku 9 l/min:

10 minut

90 litrov

strošek z električnim bojlerjem:

približno 0,68 €

5 minut

45 litrov

približno:

0,34 €

Če ena oseba to naredi vsak dan:

razlika:

0,34 × 365 =

približno 124 € na leto.

Za dve osebi:

skoraj 250 € na leto.

Kaj se zgodi, če ne skrajšamo časa, ampak zmanjšamo pretok?

To je druga zanimiva možnost.

Primerjajmo dve 10-minutni prhi:

12 l/min

120 litrov

strošek električnega modela:

0,90 €

6 l/min

60 litrov

strošek:

0,45 €

Čas pod prho ostane popolnoma enak.

Poraba pa se prepolovi.

To pomeni, da je lahko pretok skoraj enako pomemben kot čas.

Varčna ročka za prho: kdaj se lahko povrne?

Recimo, da obstoječa prha porabi:

12 l/min

nova pa:

7 l/min.

Desetminutna prha bi porabila:

prej

120 litrov

potem

70 litrov

Pri električnem ogrevanju bi bil prihranek v našem modelu približno:

0,38 € na prhanje.

Če se prha uporablja enkrat dnevno:

0,38 × 365 =

okoli 139 € na leto.

Če bi varčnejša ročka stala na primer 40 €, bi se v takem modelnem scenariju njena nakupna cena lahko povrnila precej hitro.

Toda najprej je smiselno izmeriti obstoječi pretok.

Če imamo že danes 7 l/min, nakup nove prhe zaradi prihranka vode skoraj zagotovo ne bo prinesel enakega učinka.

Temperatura ima prav tako vpliv

Do zdaj smo računali segrevanje:

od 15 °C na 38 °C.

Kaj če imamo raje zelo vročo prho?

Če želimo 42 °C, je temperaturna razlika:

27 °C namesto 23 °C.

Za enako količino vode potrebujemo zato več toplote.

Pri 90 litrih:

segrevanje na 38 °C

približno 2,41 kWh toplote

segrevanje na 42 °C

približno 2,83 kWh

To je približno:

18 % več energije za segrevanje.

Temperatura torej ni samo vprašanje udobja.

Vpliva tudi na porabo energije.

Kaj če hladna voda pozimi nima 15 °C?

Tudi to je pomembno.

Naš izračun uporablja 15 °C kot modelno vhodno temperaturo.

V resničnem domu se lahko temperatura hladne vode spreminja.

Če je pozimi voda hladnejša, jo moramo segreti za več stopinj.

Če je poleti toplejša, potrebujemo manj energije.

Zato isti 10-minutni tuš skozi vse leto ne stane popolnoma enako.

Električni bojler ima še eno vrsto izgub

V našem osnovnem izračunu smo uporabili 90-odstotno učinkovitost.

Pri klasičnem hranilniku pa obstajajo tudi:

toplotne izgube med mirovanjem.

Bojler ohranja več deset litrov vode tople tudi takrat, ko se nihče ne prha.

Zato skupna mesečna poraba energije za sanitarno vodo ni nujno enaka samo seštevku energije, ki jo teoretično potrebujemo za posamezna prhanja.

Če želimo poznati pravi strošek doma, je najboljši način merjenje.

Kako izračunati strošek za svoje gospodinjstvo?

Potrebujemo štiri podatke:

1. pretok prhe,
2. čas prhanja,
3. približno temperaturo vode,
4. način in ceno ogrevanja.

Primer

Pretok:

8 l/min

Čas:

8 minut

Poraba:

8 × 8 = 64 litrov

Če želimo hitro približno oceno pri podobnih pogojih kot v našem električnem modelu, lahko rezultat primerjamo s 60-litrskim scenarijem.

Strošek bo približno:

0,48 € na prhanje.

Pri 30 prhanjih:

okoli 14–15 € na mesec na osebo.

Kaj pa štiričlanska družina?

Vzemimo samo modelni primer:

• štiri osebe,
• vsak se prha enkrat dnevno,
• 10 minut,
• 9 l/min,
• električno ogrevanje.

Strošek enega prhanja:

0,68 €

Dnevno:

4 × 0,68 = 2,72 €

V 30 dneh:

približno 82 €

Na leto:

okoli 988 €.

Če isti družini uspe zmanjšati pretok na 6 l/min:

dnevni strošek:

4 × 0,45 = 1,80 €

Na leto:

okoli 659 €

Razlika:

več kot 300 € na leto.

To je že znesek, ki ga je težko ignorirati.

Toda ni treba obsesivno šteti vsake minute

Cilj takšnega izračuna ni, da bi pod prho gledali na štoparico.

Veliko bolj uporabno je ugotoviti, kje imamo največji potencialni prihranek.

Na primer:

• če imamo pretok 15 l/min, je smiselno najprej rešiti pretok;
• če se prhamo 25 minut, bo imel velik učinek krajši čas;
• če imamo že 6 l/min in se prhamo 6 minut, dodatni prihranek ne bo tako velik.

Podatki nam pomagajo ugotoviti, katera sprememba ima sploh smisel.

Tri stvari, ki najbolj vplivajo na strošek

1. Pretok

Dvakrat več litrov pomeni približno dvakrat več vode za segrevanje.

2. Čas

20-minutno prhanje pri istem pretoku porabi dvakrat več vode kot 10-minutno.

3. Način ogrevanja

Cena ene kWh toplote je lahko glede na sistem zelo različna.

Zato imata dve identični kopalnici lahko popolnoma različna računa.

Česa naš izračun ne vključuje?

Da ne bi ustvarjali lažne natančnosti, je pomembno povedati tudi, česa v številkah ni.

Ne vključujemo:

• fiksnih omrežnin za vodo,
• fiksnih stroškov elektrike ali plina,
• stroška nakupa in servisa bojlerja,
• izgub v dolgih ceveh,
• vode, ki jo spustimo, preden postane topla,
• različnih dejanskih izkoristkov naprav,
• sprememb temperature hladne vode skozi leto.

Zato so številke orientacijski modeli, ne napoved konkretnega računa.

Najpreprostejši domači test

Če želimo res uporaben podatek, lahko danes naredimo naslednje:

Korak 1

Izmerimo pretok prhe v 15 sekundah.

Korak 2

Izmerimo običajen čas prhanja.

Korak 3

Pretok pomnožimo s časom.

Dobimo litre.

Korak 4

Primerjamo rezultat:

• 40–60 litrov,
• 80–100 litrov,
• 120+ litrov.

Že to nam precej dobro pokaže, ali je največji problem čas ali pretok.

Koliko torej stane 10-minutno prhanje?

V našem ljubljanskem primeru vode in pri slovenskih povprečnih cenah energije dobimo:

Električno ogrevanje

• 6 l/min: okoli 0,45 €
• 9 l/min: okoli 0,68 €
• 12 l/min: okoli 0,90 €

Ogrevanje z zemeljskim plinom

• 6 l/min: okoli 0,23 €
• 9 l/min: okoli 0,35 €
• 12 l/min: okoli 0,46 €

Najpomembnejši rezultat pa ni razlika med elektriko in plinom.

Je razlika med:

60 in 120 litri vode v popolnoma enakih desetih minutah.

Pri vsakodnevnem prhanju lahko samo razlika v pretoku pomeni več sto evrov na leto za gospodinjstvo.

Sklep

Ko pogledamo račun za vodo, se lahko zdi, da je prhanje predvsem vprašanje porabe vode.

Naš izračun pokaže drugače.

V številnih gospodinjstvih je večji del spremenljivega stroška prhanja pravzaprav:

energija za segrevanje vode.

Zato lahko največ dosežemo s kombinacijo treh preprostih stvari:

• razumnega pretoka,
• razumnega časa,
• primerne temperature.

Pred nakupom nove varčne prhe pa je vredno narediti 15-sekundni test.

Morda imamo danes pretok 13 l/min in lahko porabo zelo enostavno zmanjšamo.

Morda pa imamo že 6 l/min in problem sploh ni v pršni ročki.

Ko poznamo svojo številko, ne ugibamo več.

In ravno to je najbolj uporaben način varčevanja: najprej izmerimo, šele nato spreminjamo.

Kako smo pripravili izračun

Za ceno električne energije smo uporabili povprečno ceno za slovenske gospodinjske odjemalce v prvem četrtletju 2026:

0,208 €/kWh.

Za zemeljski plin:

0,085 €/kWh.

Oba podatka je objavil Statistični urad Republike Slovenije.

Vir: SURS.

Za strošek vode smo uporabili cenik JP VOKA SNAGA, ki za Ljubljano in navedene okoliške občine velja od 1. februarja 2026. Upoštevali smo vodarino, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter okoljsko dajatev, ne pa fiksnih omrežnin.

Za model segrevanja smo predpostavili hladno vodo pri 15 °C, prhanje pri 38 °C in 90-odstotno učinkovitost sistema ogrevanja. Dejanski rezultat posameznega gospodinjstva je lahko drugačen.